Po Meščevem dvigu na tisočaka do 80 tisoč zaposlenih na minimalni plači

“Minimalna plača je meja med izkoriščanjem in dostojnim plačilom. (…) Dvig je utemeljen z minimalnimi življenjskimi stroški in pragom tveganja revščine, ki je pri 981 evrih. Ne morem si predstavljati, da bi končal mandat in dopustil, da minimalna plača ostane pod tveganjem revščine. To je za moje pojme izkoriščanje,” je minister za delo Luka Mesec dejal po posvetu s socialnimi partnerji, ki je zakonsko predpisan del postopka določitve minimalne plače.

Po tem, ko smo dobili nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, je minister Mesec že konec lanskega leta izletel z napovedjo, da bo socialnim partnerjem predlagal dvig minimalne plače s sedanjih 870 evrov na najmanj tisoč evrov neto. To je nekje blizu sredine možnega razpona, ki je glede na novo vrednost minimalnih stroškov med 949 evrov in 1.107 evrov (minimalna plača mora biti namreč najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški).

Sindikati so predlog podprli, a bi še višjo minimalno plačo, delodajalci so proti dvigu, ki presega inflacijo. Po današnjem posvetu Mesec napoveduje nadaljnja usklajevanja s socialnimi partnerji in v naslednjem tednu tudi s koalicijo, denimo s finančnim ministrom, ki tolikšnemu dvigu nasprotuje. Je pa močno poudaril, da je “odločitev o višini minimalne plače odločitev ministra za delo”.

Spodnji graf pokaže, da bi bil napovedan 16-odstotni dvig bruto plače daleč največji v zadnjih 15 letih.

Več zaposlenih na minimalcu

V javnem sektorju po podatkih ministrstva za delo trenutno med 95 in 105 odstotkov minimalne plače prejema med sedem in osem tisoč ljudi, v zasebnem sektorju pa med 40 in 50 tisoč ljudi. Z dvigom na tisoč evrov neto bi se število prejemnikov v javnem sektorju povečalo na do 15 tisoč, skupno število pa na do 80 tisoč. “To je med sedem in osem odstotkov vseh zaposlenih,” je dejal Mesec in ocenil, da to ni tak dvig oziroma tak delež, da bi lahko govorili o porušenih plačnih razmerjih.

V javnem sektorju bi v tem primeru šest od 65 razredov znova zdrsnilo pod raven minimalne plače. Na vprašanje, ali to poruši plačni sistem, je minister dejal, da jih je bilo pred reformo 25 razredov pod to ravnjo. “Če smo lahko s 25 preživeli, lahko tudi s šestimi,” je dejal, dodal pa, da so nujni nadaljnji kolektivni dogovori o usklajevanju razredov.

Vprašanje je sicer, če bodo tako razmišljali sindikati, saj je bilo “enka je minimalka” eno od vodil plačne reforme v javnem sektorju. Mesec meni tudi, da se ne bodo porušili plačni sistemi, ampak gre za nujen ukrep, da bi ljudje bolje živeli.

Poleg tega je dejal, da v času šibke rasti zaradi zunanjih dejavnikov tudi OECD Sloveniji priporoča spodbujanje domače potrošnje. “Minimalno plačo prejemajo gospodinjstva, ki večino dohodka potrošijo za osnovne življenjske potrebščine, te pa kupujejo v Sloveniji,” je ocenil in dejal, da to pomeni tudi davčne prilive in zmanjšanje proračunskega izpada zaradi višjih plač.

Poleg tega je ovrgel tudi očitek o plačno-cenovni spirali, torej o podražitvah vrtcev, hrane in drugih dobrin, ki so vezane na strošek dela. Spomnil je, da so v 2023 dvignili minimalno plačo za 10 odstotkov, kar je bil odziv na inflacijo v 2022.

Delodajalci: Ministrstvo naj trezno odloči

“Delodajalci smo za redno usklajevanje minimalne plače z inflacijo, ki dopolnjuje skrb podjetij za delavca, nasprotujemo pa ustvarjanju občutka, da je država tista, ki skrbi za socialni položaj delavcev,” je po današnjem posvetu o minimalni plači dejal predstavnik delodajalcev Marjan Trobiš.

Ponovno je kritiziral potezo Mesca, ki je svoje pogajalsko izhodišče vnaprej razkril javnosti. “S takšno predvolilno obljubo in javno objavo v medijih je minister v celoti zaobšel socialni dialog in posvet s socialnimi partnerji, ki mu ga nalaga zakon,” je dejal.

Opozoril je, da to povečuje stroškovno breme za podjetja, ki se je v zadnjih letih močno povečalo. “Slovensko gospodarstvo ustvarja manj, kot želi porabiti,” je dejal. Vlada pa s tako politiko povečuje uravnilovko in zmanjšuje manevrski prostor za nagrajevanje najboljših. Ministrstvo za delo je označil za “sindikalno ministrstvo”, sindikatom po njegovi oceni “v tem mandatu ni treba veliko delati”, oboji pa po mnenju Trobiša ignorirajo stališča strokovnjakov. “Pričakujemo, da bo ministrstvo odločalo trezno in ne bo sledilo takšnemu dvigu,” je dejal.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) Slovenije Blaž Cvar je opozoril, da to obremenjuje mala podjetja, obrtnike in tiste z nizko dodano vrednostjo ter da se bo plačno-cenovna spirala znova “zbudila”. predlagal je razbremenitev plač.

Mitja Gorenšček, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je dejal, da gre za predvolilno potezo. Meni, da je vlada v preteklih letih z nekaterimi odločitvami zmanjševala minimalno plačo. Omenil je primer obveznega zdravstvenega prispevka in dolgotrajne oskrbe, a tudi razveljavitve dohodninske reforme prejšnje vlade. “Brez teh sprememb bi neto minimalna plača že v letu 2025 znašala 995 evrov. Če bi se nato za leto 2026 uskladila le z letno inflacijo, bi bila okoli 1.022 evrov,” je dejal.

Sindikati: Zadnjo naj ima Mesec

Kot je razumeti iz ministrove včerajšnje objave na družbenih omrežjih, pa bo vztrajal pri predlogu za dvig na oziroma nad tisoč evrov. Dejal je, da minimalno plačo povečujejo, ker se je življenje podražilo zaradi energetske krize, koronavirusa, inflacije. Tisoč evrov se mu zdi minimum za dostojno življenje.

Predsednik ZSSS Andrej Zorko nam je pred sestankom dejal, da pričakuje, da se bo višini minimalne plače odločil minister za delo, ki je po zakonu za to pristojen, brez pritiska s strani drugih ministrov (v nadaljevanju o kritikah finančnega ministrstva). Po seji je dejal, da višja plača prispeva k višji produktivnosti in razvoju gospodarstva. “Minimalna plača ni in ne sme biti ekonomska kategorija, ampak zakonski minimum, pod katerim država priznava revščino. Vse pod tisoč evrov naj država uzakoni kot revščino,” je dejal.

Martina Vuk z ZSSS je po posvetu opozorila, da je minimalna plača nujen korektiv tržnih razmerij, ki omogoča dostojno življenje tistim, ki delajo polni delovni čas. “Strašenje z ekonomsko katastrofo se ne odraža v napovedih, tudi do zdaj se vsakokratne napovedi o posledici dviga minimalne plače niso potrdile,” je dejala Vuk. Dodala je, da sindikat pričakuje, da bo Mesec “vsaj sledil” napovedi – da bo torej predlagal vsaj tisočaka neto.

Zorko nam je pred sejo dejal še, da bodo na današnjem sestanku prosili za pojasnila o metodologiji izračuna minimalnih življenjskih stroškov, na katerem sloni nov rang minimalne plače. Po mnenju sindikata so nekateri vhodni postavki zastareli, zato želijo preveriti, ali bi bilo potrebno spremeniti metodologijo. “Če želimo določiti plačo, ki bo omogočala realno preživetje ljudi s polnim delovnim časom, morajo temeljiti na realnih podatkih,” je dejal sogovornik iz sindikalnih vrst.

Finančno ministrstvo proti

Predlogu pa nasprotujejo tudi na ministrstvu za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič iz Svobode. Kot pravijo, so ob pripravi državnega proračuna za leto 2026 upoštevali trenutno veljavno minimalno plačo, povišano za inflacijo (lani 2,7 odstotka). To pa je precej manj od predvidene 16-odstotne uskladitve minimalne plače, kar pomeni, da bi tak dvig plače povečal proračunske izdatke za stroške dela.

Na ministrstvu so poudarili še, da minimalna plača ne pomeni avtomatsko dviga drugih plač v javnem sektorju, kar vodi v kompresijo plač.

Poleg tega so opozorili, da višina minimalne plače vpliva tudi na druge proračunske izdatke, saj so nanjo vezani višina nadomestila za brezposelnost, plačila za javna dela, višina ure osebne asistence, višina letnega in zimskega regresa … Predlagani dvig bi po njihovi oceni dvignil odhodke za 0,3 odstotka BDP (celokupni finančni učinek bi bil sicer manjši, saj se nekaj prek potrošnje vrne v proračun, a je ta del težko oceniti).

A po zakonu je višina minimalne plače v pristojnosti ministra za delo Mesca, zato ni jasno, ali ima ministrstvo za finance tu kaj vpliva. Na ministrstvu za delo nam včeraj niso odgovorili na vprašanje, ali se bo minister glede višine minimalne plače predhodno uskladil z ministrstvom oziroma vlado.

Predsednik vlade Robert Golob je novembra, takoj po Meščevi napovedi, kritiziral dejstvo, da je Mesec predlog najprej predstavil javnosti. Dejal je, da bi bilo koristneje, če bi predlog naprej predstavil ne le koaliciji, ampak predvsem socialnim partnerjem.